Vsi ljudje hitijo. Je naslov neke nostalgične slovenske
pesmi. In dandanašnji se sprašujem, se mi samo zdi, ali se nam zmeraj bolj
nekam mudi? Ali res vsak dan, teden, mesec in leto mine hitreje kot prejšnji? Zakaj
je temu tako? Zakaj gre življenje tako hitro mimo mene?
Ali je vse to posledica življenja z vsemi temi pametnimi
napravami in nenehno skrbjo za tem, da bomo zamudili nekaj zelo pomembnega, če
ne bomo vsako uro pogledali vseh družbenih medijev, s katerimi smo se odločili
deliti vse naše dragocene življenjske trenutke? Ali je res bolj pomembno
število všečkov nekih random ljudi kot klepet s pravim prijateljem? Ali gremo
na neko potovanje res samo zato, da bomo lahko objavljali super kul fotke in
bomo celo pot podredili temu? Težko si predstavljam življenje pred to dobo, v
kateri se trenutno nahajamo, vem pa, da mi ni nič manjkalo, da smo računalnik
dobili šele, ko sem bila na koncu osnovne šole ... temu sem danes hvaležna. In
vem, da mi tudi danes ne bi nič manjkalo, če ne bi imela možnosti, kadarkoli se
spomnim, pogooglati vse možne bedarije. Sprašujem se, ali je vse to res
življenjskega pomena? Kam hitimo kot družba?
Včasih se mi zazdi, da vedno bolj postajamo kopije svetovno znanih zvezd in posledično vedno manj pristni in unikatni. Saj danes njihovega življenja ne spremljamo le preko mesečnih revij, ampak se lahko kadarkoli priklopimo v njihovo dnevno sobo. Ali je zato naše življenje boljše? Ali imajo oni toliko boljše življenje, da si želimo biti oni? Ne slišimo več svojih želj in vrednot, kaj je nam pomembno?
Od nekdaj sem si želela živeti kar nekaj desetletij pred svojim rojstvom in tudi danes menim, da bi se takrat bolje
znašla in počutila. Življenje je bilo bolj trdo in strogo, a s tem mislim da ne
bi imela problemov. Del življenja je itak prilagoditev, v kakršnikoli situaciji
se pač znajdeš. A menim, da je bilo življenje kot celota bolj kvalitetno. Bolj kvalitetna
glasba, zrak, hrana itd. in navsezadnje tudi odnosi. Z drugimi in tudi sami s seboj.
Kdo ima danes dobre prijateljske odnose s svojim sosedom? Oziroma ali se mi
samo zdi, ali danes večina mladih ne ve, kaj si sploh želi početi v življenju,
razen tega, da si želijo imeti polno rit vsega?
Preveč informacij, ki nas iz
vseh strani bombandirajo na vsakem koraku ni vedno dobro. Zaradi tega smo vedno
bolj obveščeni, a hkrati zmedeni, kaj je res in kaj ni, kaj je dobro in kaj slabo za nas in naše
bližnje. Hitimo v neznano v iskanju tiste univerzalne formule za uspeh. A kaj,
ko ta ne obstaja. Če bi se vsake toliko ustavili, umirili in pogledali vase, bi
odkrili zaklad.
Ni komentarjev:
Objavite komentar