Še preden se je začel lanski marec sem imela veliko nerešenih stvari pri sebi, tako kot vsak izmed nas. Nič novega, saj se vsi vsakodnevno srečujemo z novimi težavami, izzivi in vprašanji. Vsak dan se v naši notranjosti dogajajo soočenja dejstev in čustev. Za nasvete sprašujemo prijatelje, knjige, strokovnjake, a na koncu smo vedno sami tisti, ki se moramo odločiti in z odločitvijo živeti.
V nekem trenutku me je kot strela iz jasnega kar naenkrat doletelo več stvari, s katerimi sem se morala soočiti. Strah pred neznanim, pred stvarmi s katerimi nisem imela dobrih izkušenj in s takimi, za katere se celo življenje trudim, da bi se jim izognila. Ni bilo enostavno, a je bilo vsak dan lažje. Nove navade, nove izkušnje in predvsem veliko časa, da se soočim sama s seboj in s svojimi strahovi. Ni nujno vse tako slabo, kot se zdi na začetku. Zdi se mi, da smo se v teh lockdownih vsi bolje spoznali. Jaz sem o sebi odkrila kar nekaj novih stvari. Pa tudi o ostalih stvareh in ljudeh, ki so del mojega življenja. Še bolj sem osvestila kaj si želim in kaj me osrečuje. Ali nekaj delam samo zaradi pričakovanj drugih ali zato, ker me to res veseli? Obdala sem se s tistim, ki mi daje novo znanje in moč za naprej. Začela sem se sprejemati z vsemi svojimi napakami. Delam kljukice na seznamu, ki sledi mojim vrednotam. Znam si vzeti več časa za stvari, ki sem si jih prej le želela, a nikoli upala narediti. Hvaležna sem za vse izkušnje in novosti, ki delajo moj vsakdan bogatejši.
Kaj sem se naučila? Da moram v kakšnih situacijah dati prednost sebi pred drugimi. Ne, ker bi bila egoist, ampak ker živim svoje življenje, moj film. Da se imam pravico postaviti zase in včasih reči ne. Vem, da so povsod na svetu dvojna merila in se krivice dogajajo povsod, ampak kot oseba, vredna spoštovanja, imam glas. In pravico, da izrazim svoj pogled na svet. Da lahko pokažem svoje počutje, kakršnokoli že je.
Vsi smo si različni, unikatni. Vsak ima svoje talente in slabosti. Želim si, da bi bili bolj potrpežljivi drug do drugega, sprejemali drugačno misleče in konflikte reševali na miren način. Kot družba hlepimo po ljubezni in miru, zakaj si torej tako otežujemo življenje? Zakaj si kompliciramo vsak dan z nepotrebnimi stvarmi? Kaj iščemo v tem svetu, kdaj bomo zadovoljni? Ko pridemo do točke, v kateri se nam v sekundi podere svet vidimo, da je res pomembno - zdravje in dobri odnosti z najdražjimi, vse ostalo je samo balast.
