Življenje v sodobni družbi me vsakodnevno nagovarja, da bom imela popolno življenje, če si bom kupila najnovejši pametni telefon, na katerem bodo naložene vse najbolj trendi aplikacije (da slučajno česa ne zamudim), da bom imela ful več časa zase, če bom uporabljala sesalec, ki čisti kar sam od sebe in da bom prečudovita, če bom redno uporabljala goro pripomočkov za ohranjanje večne mladosti. Saj sedaj, ko sem že malo čez 30, brez tega res ne gre! Mogoče to koga drugega izpopolnjuje, mene pa prav nič. Pred časom sem tudi jaz razmišljala bolj potrošniško in so mi takšne stvari prinašale veselje, dandanes pa me prej utesnjujejo kot pa osrečujejo.
Minimalizem. Beseda, ki zame opisuje bolj kakovostno življenje z manj stvarmi. Ko sem se srečala s tem pojmom, sem začela pregledovati omare in zbrala na kup vse, kar mi je zavzemalo prostor in česar nisem več potrebovala. Na kupu se je poleg oblačil zbralo ogromno stare elektronike, cd-jev pa knjige, ki sem jih prebrala le enkrat (ali pa tudi to ne) ... Ne moreš verjeti, kaj se ti vse nabere. Odločila sem se, da naredim red. Ogromno stvari sem podarila ali pa nesla v zbirni center in led je bil prebit. Priporočam, jaz sem se počutila osvobojeno. Takrat je v meni prišlo do ene velike spremembe. Ne želim si vseh novitet, polne shrambe hrane na zalogo, oblačil po zadnji modi in dvajsetih kastrol v kuhinji. Prišla sem do tega, da manj je več. Pa ne le pri stvareh, ki so del našega doma in življenja, tudi v odnosih je po mojem mnenju bolje biti minimalist.
Prišla sem tako daleč, da postanem nemirna, če prejmem nekaj, kar takoj vem, da ne bom nikoli uporabljala. V takih momentih se mi vedno prižge: Zakaj sem to dobila, kaj bom sedaj s tem, komu lahko to podarim naprej? Vem, da bi morala ceniti, da se je nekdo spomnil name, ampak če ne dobim nekaj, kar mi bo res služilo in bom z veseljem uporabljala, raje ne dobim nič. Več mi pomeni lepa beseda in nasmeh (ali pa vino, s tem nimam težav). Kar pa ne vidim v svojem vsakdanu, me začne obremenjevati. Nočem imeti polno omaro, ne želim šparati, ker čez 7 let vse pride prav. Želim posedovati le to, kar mi ustreza, zato si prizadevam, da vse, kar meni predstavlja šaro in česar nikoli ne uporabljam, podarim naprej. In se takoj počutim lažje.
Veseli me, da sem spoznala, da ni smisel mojega življenja imeti čim več vsega, ampak da znam ceniti tisto, kar imam. Predvsem zdravje, dobre odnose in notranji mir. Ker brez tega ne bi imela nič.
