Ali kdaj razmišljate, da bi živeli v času mladosti naših
babic in dedkov? Jaz večkrat. Že res, da je bilo življenje takrat bolj trdo in
neusmiljeno kot danes, ampak je bilo tako zelo enostavnejše. Manj
zakomplicirano in veliko bolj minimalistično. In tako zelo so znali ceniti
vsako stvar. Na primer, če se je kje že našla kakšna plastična vrečka, so jo
oprali, posušili in večkrat uporabili. Plastika takrat sploh ni bil tak
problem. Pa ne le plastika. Si prestavljate, da bi vaša babica v svoji mladosti
imela tako poln hladilnik hrane, da bi vsak dan stala pred njim in razmišljala,
ali bi danes za kosilo pogrela lazanjo ali pa raje ne, ker je rok uporabe spet
pretekel in bo bolje, da roma v smeti? Ali da bi odvrgla malo strgane nogavice
in šla v poceni trgovino s kitajsko robo kupit nove? Ali pa da bi vaš dedek
pokvarjeno kosilnico takoj iz prve odpeljal na Dinos? Ali še slabše, nekam v
gozd?
Mogoče malce ironično, se pa s takšnimi situacijami vsekakor
srečujemo danes. Vsega imamo v izobilju in vse je tako zelo dosegljivo. Zaradi
tega smo postali grozno razvajeni. Želimo si vedno več in več, s tem da se pri
izpolnjevanju naših potreb premalokrat ozremo na našo okolico. Na skrb za naš
planet. Premalokrat se vprašamo, ali neko novo stvar res potrebujemo ali je to
samo ena nova kaprica. Nismo še čisto ozavestili, da je novo lahko tudi iz
druge roke, ne le direktno iz trgovine.
Novo je lahko tudi popravljeno.
Šivilje in čevljarji so že skorajda izumrli poklici. Tega si
15 let nazaj ne bi mogla predstavljati. Ne smemo pustiti, da te čudovite
poklice nadomestijo trgovine, ki propagirajo fast fashion – v smislu uporabi in
odvrzi. Trgovine s second hand oblačili in centri ponovne uporabe so v porastu
in ne, niso namenjeni samo tistim, ki si ne morejo privoščiti novih stvari.
Namenjeni so ekološko usmerjenim potrošnikom. Tukaj so tudi raznorazne
izmenjevalnice, kjer lahko svoje stare kose oblačil zamenjamo z drugimi in na
tak način prenovimo svojo garderobo. Vsako večje mesto ima boljšje sejme,
antikvariate in servise malih gospodinjskih aparatov.
Na tem mestu zagotovo ne smemo pozabiti na dežnikarje. Se še
spomnite kakšne popravljalnice dežnikov iz svoje mladosti? Ne boste verjeli, v
centru Ljubljane ena še vedno obratuje. In z odprtimi rokami čaka, da prinesete
svoj pokvarjen dežnik v popravilo. Vem, da je po navadi ceneje, da pokvarjenega
vržemo proč in za tri evre kupimo novega. Lahko pa vlagamo v lokalne obrtnike,
gradimo boljšega sebe in naredimo dobro delo za svoj planet. In na tej točki
vas vabim, da se spoprijateljite s karto mojstrov, pripravljeno za
vse nas, ki si prizadevamo za lepši svet.
Članek je bil prvotno objavljen na spletni strani: https://manjjevec.si/
