sem se odločila, da
bom vesela. Kar tjavdan, brez posebnega razloga. Da bom poskusila biti bolj
pozitivna in da mi negativne misli ne bodo več kratile mojega razpoloženja. Da
se bom ob pogledu v ogledalo sama sebi nasmehnila. Da bom še bolj cenila vse to,
kar mi je življenje prineslo. Življenje v tej prečudoviti zeleni deželici.
Na primer sonce in tople ljudi, ki mi lepšajo vsak dan. Zdravo
telo in duha, da lahko uživam življenje brez večjih omejitev (tisti gluten sem
že skoraj prebolela :)).
Da lahko vidim vse lepote, ki me obdajajo, pa čeprav je danes temen in zaspan
dan. Da lahko slišim dežne kaplje in ptičje petje. Da lahko vonjam, ko sosed
kuha dišečo kavo. Da lahko s svojimi usti izrazim svoje mnenje. In navsezadnje,
da lahko pišem to besedilo z lastnimi prsti. Srečna sem, da sem lahko del vse te
čarobnosti, ki je iz dneva v dan drugačna. Da lahko hodim po tej prečudoviti
poti, ki ji pravim življenje.
