Končno mi je pod roke prišla knjiga Dom brez odpadkov iz pod
prstov Bee Johnson, ambasadorke zero waste načina življenja. Z veseljem lahko
rečem, da je to najbolj uporabna literatura, kar sem jih prebrala do sedaj. Pokaže nam našo realnost.
Kako zelo smo postali razvajeni in kako nam življenje v kapitalističnem družbi
v naš dom vsiljuje izdelke s strupenimi in škodljivimi snovmi, nas pa to prav
malo briga. Od predelane hrane do kozmetike. Knjiga nam nazorno pokaže
alternative za zdravo in minimalistično življenje, ki če povzamemo, temelji na
res preprostem življenju naših babic in dedkov. Je čtivo, ki ga resnično
priporočam vsem vam. Zagotovo ne bodo vsi nasveti za vse, ampak bistvo je
tisto, na katerem bi morali graditi naš način življenja.
Več o bogati vsebini knjige napišem ob drugi priložnosti,
danes bi rada spregovorila o prvi stvari, ki sem jo naredila po prebranih parih
straneh. Dobila sem navdih za prevetritev vseh omar in predalov, ne le tistih,
kjer imam oblačila. Neuporabljena kozmetika, stare knjige, modni dodatki,
neuporabni telefoni in cd-ji ... si lahko predstavljate, koliko krame se lahko nabere
v naših domovih? Velik problem je, da smo na stvari preveč navezani in se jih
težko znebimo. Pa se zavedamo tega, da nas stvari začnejo utesnjevati? Začnejo
biti prepomeben del našega vsakdanjika. Več stvari, več odgovornosti, več
pospravljanja in na drugi strani manj prostora in prostega časa. V bivalnih
prostorih mora biti dovolj prostora, da lahko zadihamo in se sprostimo. To je
tudi nekakšna definicija doma, ni tako?
Če se vrnem k mojemu primeru, vse lepe in ohranjene (a zame
neuporabne) predmete, sem nesla v center ponovne uporabe. Nekaj knjig v
antikvariat, nekaj sem jih razdelila med prijatelje, nekaj pa podarila knjižnici.
Pa še so mi ostale za kako izmenjevalnico. Našlo se je tudi nekaj še čisto
novih stvari, ki jih bom obdržala in jih imela za darila. Kje piše, da morajo
biti darila nova? Meni je pomembno, da je darilo podarjeno iz srca in da je
hkrati uporabno za prejemnika (ne da se potem na njem nabira prah). Uporabne kozmetične
pripomočke in kose nakita, ki jih ne uporabljam več, sem in še bom razdelila
med prijateljice. Vso staro elektroniko sem nesla v zbirni center, stara očala
pa bom podarila v prihodnji akciji Recikliraj očala. Pretečena zdravila že itak
redno nosim v lekarno, papir podarim otrokom, ki ga zbirajo v šolskih akcijah. Tudi
oblačila redno menjam na izmenjevalnicah, podarjam prijateljem oz. tistim, ki
jih potrebujejo bolj kot jaz. Stare cd-je z glasbo in filmi bom podarila vrtcu,
saj jih baje res radi sprejmemo, da lahko potem z otroki izdelujejo različne
stvari.
Toliko na kratko stvareh, ki se nam kopičijo in od njih
nimamo praktično nič, razen tega, da nam zavzemajo prostor. Zakaj jih ne bi
podarili naprej? Prijateljem, centrom ponovne uporabe ter tistim, jih bodo
uporabili in cenili bolj kot mi?
