Pitna voda, drevesa, ki ravnokar tako lepo cvetijo, čist zrak ... cenimo te stvari, lepo prosim. Pa čisto naravo in vse živalske vrste, ki so bile na tem planetu mnogo mnogo pred nami. Dajmo bit kul in nehajmo s to svojo človeško nadvlado. Vedno me zaboli srce, ko kje v naravi vidim odlagališča smeti. Kaj vam je ljudje, je tako težko to odvečno kramo peljati na odpad? Vam pridejo tudi iskat na dom, če pokličete! Najlažje je vse natovoriti v avto in odpeljati v najbližji gozd, nekam na samo, da nas ne bo kdo videl. Ali pa ko so čistilne akcije rek po Sloveniji, kaj vse leži noter več let? Res, zakaj bi pomislili na ekosistem in vse živali, ki živijo tam, mogoče jih pa motijo plastične kante in vrečke?
Pa vemo, kje večina smeti "zaključi" s svojim življenjskim ciklom? In koliko let potrebujejo za razgradnjo? Nisem strokovnjak in nisem popolna, me je pa ponovno navdihnil en dogodek, ki te, če imaš vsaj malo srca in odprto glavo, porine na realna tla. In se spet zamisliš nad družbo in časom, v katerem živimo.
Vsakemu od vas, ki bere te moje zapiske polagam na srce, da si ogleda razstavo Končna postaja: Morje? in bo vedel, o čem govorim.
