Iceland = Niceland.

 Pred obiskom te severne evropske državice sem slišala marsikaj zanimivega. Da ima gejzirje, da lahko vidiš severni sij, da je zelo draga, da je na letošnjem evropskem nogometnem prvenstvu njihova reprezentanca izločila favorizirane Angleže, da je bilo pivo nelegalno do leta mojega rojstva in še in še ... Kaj pričakovati? Kaj doživeti?

 Vse, kar si želiš, da ti neka dežela lahko da. Prečudovito naravo na vsakem koraku. Ki se v 10 minutah lahko popolnoma spremeni. Iz pogleda na morje in prostrane zelenenice v kamnito puščavo. Iz klifov v peščene plaže. Iz kotanje z vročo vodo v ledeno mrzlo morje.

 Prijazne ljudi, ki ti z velikim veseljem pomagajo na vsakem koraku. Ti z velikim veseljem razkažejo svoje pokrajine. Ti povedo vse, kar vedo o zgodovini in naravi. Ki obvladajo angleščino, tako da je komunikacija sploh preprosta. Ti ustavijo, ko nujno potrebuješ prevoz v naslednjo vas. S tabo preživijo 5 ur čakanja na trajekt. In se jim lahko popolnoma zaupaš, saj veš, da ti bodo prisluhnili in svetovali.

 Veliko je stvari, ki sem jih naredila prvič. Šla iz vročega poletja v zgodnjo vetrovno pomlad. Jedla sladki krompir. Suhe ribe in ovčji jogurt. Se pri 8 stopinjah iz bunde, šala in zimske kape preoblekla v kopalke in uživala v vročem naravnem bazenčku. Videla gejzirje. Sama štopala v tuji državi. Praznovala World Ranger Day. In kar mi bo najbolj ostalo v spominu - slišala sem tišino. Vsako jutro. Popolno tišina, ki pomirja. Skoraj nepredstavljivo.

  Prepustila sem se toku dogajanja in kar konkretno opustila svojo pretirano željo po totalni organizaciji. Vsak dan posebej je bil nepozaben. Naučila sem se ogromno. Ni potrebno vsega planirati. Če si nekaj želiš, se ti to izpolne. Nisem vedela, da bom doživela toliko prečudovitih stvari. In da bom o sebi spoznala tako veliko novih stvari. Potovanja so resnično tista, ki te naučijo največ. In te bogatijo na vseh življenjskih področjih.

  Dežela, izjemnih razgledov. Toplih in odprtih ljudi. Je to, kar preprosto moraš doživeti. Dežela, ki mi je dala tako veliko. In bo v mojem srcu imela zelo posebno mesto.

 Hvala Nina za vse in še več!

 

Le kaj me čaka za ovinkom ...

  Kako je življenje nepredvidljivo, sem okusila že večkrat. Sicer verjamem v to, da je moja pot že zapisana vnaprej, na meni in mojih odločitvah pa je, kako bom vse skupaj pripeljala do cilja. Ali bom pozorna na znamenja in se bom odzvala na njihove klice? Ali bom dovolj močna, da bom sprejemala tudi odločitve, ki me bodo vodile izven moje cone udobja, pri čemer vem, da bom izjemno napredovala kot oseba?

  Leto se je začelo dobro. Nova služba, ki mi je v velik izziv in pri kateri vem, da mi bo dala ogromno znanja in izkušenj. Ena stopnica naprej na mojem življenjskem potovanju. Prav tako sem se pričela vključevati in aktivno sodelovati v društvu, s katerim imava enake poglede na življenje in okolje. Odločila sem se, da bom kljub pomanjkanju prostega časa nadaljevala z vsemi stvarmi, v katerih sem se v svojem »tri mesečnem oddihu in iskanju same sebe« popolnoma našla. Ena od teh stvari je definitivno čim več stika z naravo, pri čemer sem ne le na svežem zraku, ampak hkrati z občudovanjem in odkrivanjem naravnih lepot nahranim tudi svojo dušo.

  Jutri je nov mesec. Veselim se vseh novih izzivov, ki mi jih bo prinesel. Pa seveda vseh prijateljev, s katerimi se bomo po dolgem času snideli. Pa vseh dobrih filmov, ki mi bodo odprli nov pogled na življenje. Pa vseh ostalih malenkosti, ki mi tako zelo polepšajo dan. Življenje je resnično nekaj lepega. Potrebno ga je živeti s polnimi pljuči in izkoristiti vsak trenutek, saj nikoli ne vemo, kaj nas čaka za ovinkom.